Zdaj bo mogoče zgledalo, kot da sem obsedena s svojo starostjo, ampak nisem. Dejstvo pač je, da se staramo in ob tem spremljamo spremembe, ki so za to značilne. Sploh za nas ženske mislim, da to ni nič čudnega. Lahko bi rekla, da je celo tipično. Opazovanje novih gub in gubic, globoki vzdihljaji ob vsakem pridobljenem gramčku (ker vemo, da bo fuuuul težko šel nazaj), zgražanje nad besednim zakladom najstnikov,…haha, jao.
Zraven pa spada tudi kaki heksnšus. Tak kot me je zgrabil v ponedeljek. V hrbtu. Pa saj ne rečem. Gibam se res ful malo, tak da to verjetno ni povezano s starostjo, pa vseeno. Hvala Bogu za prijateljico Natalijo, ki mi je takoj, ko je slišala, da imam heksnšus, ponudila svoje roke za masažo. Super! Takoj je bilo boljše, nisem mogla verjet. Ful sem ji hvaležna.
Zaključek: Več gibanja!!! (yeah vrajt) Manj pisanja v blog!!!
(Baje moram malo več slikic limat v blog! Samo slike, kak me Natalija masira nimam, tak da si predstavljajte!)
Oh staranje, pa kaj ….jaz jih bom letos 70 let, pa sploh nisem opazila, da sem stara ha,ha……ko človek ne more več tako hitro na vkreber je čas za učenje na računalniku. Tako se mi odpira nov svet, zanimiv….gubice pa naj bodo….že mora tako bit.
Joj daj nehaj s toto starostjo no! Kaj boš te rekla čez 40 let? Star si tolko kot se počutiš, porkaduš!
to je beseda ded
,kaom pa te jaz reko pizda…..ko sem 26 :))